Pomembno pa je razumeti razliko med lajšanjem in zdravljenjem. Če imate hudo, nenadno bolečino, mravljinčenje po nogi, izgubo moči, težave z odvajanjem vode ali blata, vročino, oteklino sklepa, rdečino ali bolečino po poškodbi, ne čakajte na domače metode. Takrat je potreben zdravniški pregled.
Toda za vsakdanje bolečine v hrbtu in sklepih, ki nastanejo zaradi sedenja, napetosti, premalo gibanja ali ponavljajočih se obremenitev, je lahko prav ta 5-sekundni odziv prvi korak. Ne zadnji. Prvi.
Ker takoj za tem pride drugi del, ki ga mnogi naredijo narobe. Ko bolečina popusti za odtenek, se namreč pojavi skušnjava: “Zdaj se moram raztegniti na vso moč.” In prav tu se bolečina pogosto vrne še močneje …
3. Največja napaka pri raztezanju bolečega hrbta in sklepov
Ko boli križ, ljudje pogosto naredijo nekaj, kar se zdi logično: močno se raztegnejo. Ko boli koleno, ga poskušajo “razmigati”. Ko boli vrat, krožijo z glavo, dokler ne zaslišijo pokanja. Včasih to res prinese kratko olajšanje. Včasih pa razdraži tkivo, ki je že tako preobremenjeno.
Strokovnjaki za gibanje pogosto poudarjajo, da boleče telo ne potrebuje nasilja, temveč varnost, toploto in nežno aktivacijo. Pri lajšanju bolečin v hrbtu in sklepih ni cilj dokazati, koliko zdržite. Cilj je prepričati telo, da se lahko spet premika brez panike.
Namesto agresivnega raztezanja poskusite počasne, majhne gibe.
Če vas boli križ, se ulezite na hrbet, pokrčite kolena in stopala položite na tla. Nato zelo nežno zibajte kolena levo in desno, samo nekaj centimetrov. Brez bolečine, brez sile. Kot bi telesu rekli: “Gibanje je varno.”
Če vas bolijo sklepi, na primer kolena, ne začnite s počepi. Sedite na stol in počasi iztegnite eno nogo, zadržite sekundo, nato spustite. Gib naj bo lahek. Občutek naj bo bolj prebujanje kot trening.
Če vas boli vrat, ne izvajajte velikih krogov. Raje nežno podaljšajte zadnji del vratu, kot bi vas nekdo z vrvico potegnil navzgor skozi teme. Brada naj se rahlo približa prsnemu košu, ramena pa ostanejo sproščena.
Pri bolečinah v sklepih je pomembna tudi cirkulacija. Sklepni hrustanec se hrani z gibanjem, vendar ne mara sunkov. Zato so hoja, plavanje, nežno kolesarjenje in vaje z majhnim obsegom pogosto bolj koristni kot dolgotrajno mirovanje. Popoln počitek je včasih potreben po poškodbi ali pri akutnem vnetju, toda pri kronični okorelosti lahko preveč mirovanja bolečino celo poveča.
